Solata – kraljica vrta in krožnika

Solata je ena zelo hvaležna rastlina. Skromna in rodovitna. Glede zemlje ni zahtevna, saj jo v kolobraju sejemo zadnjo, kar pomeni, da ne potrebuje s hranili izredno bogate prsti. Sejemo jo lahko od zgodnje pomladi do pozne jeseni, kljub temu, da gre za rastline z nežnimi listi, ne potrebuje ogromnih količin vode, na izbiro pa imamo res veliko različnih vrst.

Sejati ali saditi?
Najboljše je sezono solat pričeti s sejanjem solat berivk. Zrastejo hitro in že v slabem mesecu dni jo lahko “žanjemo”. Bolj ko jo režemo, lepše odganja. Sama rada posejem mešano berivko (tiste pisane rdeče-zelene), pa tudi radič tržaški zalistnik.

Glavnate solate posejemo bolj na redko. Ko požene, jo še dodatno “redčimo” – pobiramo in jemo tiste rastline, ki so nam v napoto, na smiselnih razdaljah pa puščamo močne in lepe solatke, ki se s časom razvijejo v velike in krepke glave.

Vedno obstaja tudi opcija, da sadimo že kupljene sadike (ali si jih pripravimo sami), a po mojih izkušnjah je to pogosto izguba časa in denarja. Sadiko je potrebno po presajanju več dni skrbno zalivati, saj v nasprotnem oveni, pa tudi škodljivci jih radi pohrustajo (bramorji in voluharji), s presajanjem se ji rast vsaj za kakšna dva tedna skoraj ustavi, saj energijo porablja za razvijanje koreninskega sistema.

V juniju in juliju moramo posejati in preredčiti že jesenske solate, kot je na primer endivija, v avgustu pa moramo posejati motovilec. če ga želite prezimti in jesti kot prvo solato v marcu, ga posejte proti koncu avgusta ali v začetku septembra. Čez zimo ga pokrijte z debelo vrtno kopreno ali še bolje kar z dvemi plastmi koprene. V marcu pokukajte pod njo in sledilo bo zeleno presenečenje.

Pomembna je postopnost
Če želite jesti domačo solato skoraj skozi vse leto (razen pozimi), morate razišljati o tem, da jo po malem sejete vsaj na vsake dva tedna. Tako imate vedno delček gredice, kjer je solata šele pognala, del grede, kjer jo redčite in del grede, kjer obirate že glave solate. Jaz naenkrat zasejem površine, ki niso večje od enega kvadratnega metra.

Skrb za rastline in kolobar
Ker je, kot sem že v uvodu zapisala, solata nezahtevna rastlina, jo lahko posejemo skoraj kamor koli. Če ste na primer ravnokar pobrali zgodnji krompir, špinačo, bob ali grah in vam je na vrtu zazevala praznina, pripravite zemljo, morda rahlo dognojite in na to mesto posejte solato.
Solata ima rada občasno okopavanje – s tem koreninam dovajamo več kisika in preprečujemo, da bi se na površini grede naredila trda skorja. Ne okopavajte majhnih in gostih rastlin – okopavajte le solato, ki že nastavlja glave. V sušnih obdobjih jo zalijte vsaj vsak drugi dan. Če vam jo napadejo polži, pa jih poskusite obirati ročno. Dejavni so zvečer in zelo zgodaj zjutraj, čez dan se poskrijejo. Ko polže oberete, okoli gredice nasujte tanko črtico apna. Polži, ki jo bojo prečkali, bodo poginili.

Advertisements

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s