Nikar ne jemljite življenja preresno.

“Ključ do sreče je v tem, da prav ničesar ne jemljete preresno. Ne življenja samega, še manj drugih ljudi, najmanj od vsega pa samega sebe!” Pred mnogo leti sem nekje prebrala te misli meni neznanega modreca. Kot tatoo so se mi vtisnile v podzavest. V vseh situacijah, ki bi mi sicer pognale kri po žilah in dvignile pritisk, si jih v mislih ponovim kakor mantro. Deluje!

In res, večina situacij, ki se nam v prvem trenutku morda zdijo nezaslišane ali nerešljive, frustrirajoče in v vseh pogledih razžirajoče, v resnici sploh ni življenjsko pomembnih. Zakaj bi jim potem namenili več energije, kot je potrebno?

Življenje teče dalje in verjetno si ga ne želite sestaviti iz mozaika neprijetnih trenutkov, ko se vam je zdelo, da nič ne poteka tako, kot ste si zamislili. Naj vas potolažim – prav nikomur življenje ne poteka tako, kakor si ga je zamislil. Tudi tistim ljudem ne, za katere mislite, da živijo pravljico. Ti se soočajo s težavami, kakršnih mi navadni smrtniki sploh ne poznamo, imajo višje in težje dosegljive cilje ali pa je slika popolnega življenja le skrbno zaigrana fasada za vse nas, naključne opazovalce. Pravljičnega življenja ni. Kako torej na začetku zapisano misel uporabiti v praksi?

Na primerih obdelajmo nekaj pogostih frustrirajočih življenjskih situacij:

Prijateljica, ki ji nikoli ne uide kakšna “dobronamerna” pripomba
“Pikica, a si se ti mal zredila?” Najprej reality check: popolnoma nepotrebna pripomba že na prvi pogled preprosto žleht osebe. Večina nas je lepo vzgojenih in ne vrnemo milo za drago. A pri tovrstnih osebkih je diplomatski filter med našimi možgani in usti popolnoma odveč! Odgovor, ki takim najhitreje zaveže kljun je enostaven: “Sem se. Ti si pa, vidim, še vedno čist ista – žleht in plitka”. In potem se lepo na glas ali zgolj v sebi nasmejemo temu, da smo takoj odvili ventil, za katerim se je nabiral pritisk in se zahvalimo sami sebi. In se nasmejimo tudi špehcu, ki radostno podrhtava na naši zadnjici med tem, ko korakamo dalje. Pa kaj!

Šef, ki nikoli ne vidi vašega truda in zna samo grajati
Dejstvo: služba NI vaše življenje! Služba je samo orodje, s katerim pridemo do denarja, katerega vsi potrebujemo za življenje. Reality check: osem ur življenja na dan prodamo za toliko in toliko denarja, da bi lahko po svoje živeli preostalih 16 ur. Čista trgovina.
Življenje pa torej je vse to, kar počnete v času, ko niste v službi! Toliko bolje, če vas tudi služba osrečuje, ni pa služba edini smisel in center vašega bita. Torej? Koga briga nataknjen (in tudi nesposoben, saj očitno nima osnovnih vodstvenih in motivacijskih znanj in sposobnosti) šef! Če bo šla firma res po gobe, zagotovo ne bo šla zaradi vas. In če bo slučajno res šla, bo verjetno najtežje zaposljiv izmed vseh prav ta šef. Zato – skrbno in vestno izpolnjujte delovne naloge, upoštevajte navodila in se zavedajte, da ste dali od sebe vaš maksimum. Vsemu ostalemu se v sebi (na glas in šefu direkt v obraz pa raje ne) zgolj nasmejte.

Doma se je nakopičilo nezlikano perilo in nasploh vam za gospodinjstvo zmanjkuje časa
V nekih davnih časih, ko so ženske ostajale doma in skrbele za kup otrok, se je pričakovalo, da bo tudi dom kot iz škatlice. Zdaj so drugi časi. Zdoma ste tretjino dneva ali več. Konec koncev zlikano perilo ni ravno prioriteta, kajne. Nakopičeno perilo sortirajte po družinskih članih, potem pa naj si vsak kar sam zlika, kar želi. Lepo je, če je dom pospravljen, ni pa nujno! Zato se takoj prenehajte obremenjevati in se zadev lotite, ko boste za to imeli dovolj časa in energije.

Na obrazu je vse več gub, na glavi je viden siv narastek, zadnjice in celulita pa ni nič manj kot lani
Mnogi povedo, da so jih okrogle obletnice precej deprimirale. Zakaj? Vsako dodatno leto ali desetletje nam lahko prinese oljšanje! Po tridesetem za nikogar niste več “kr en mulc”, ljudje vas jemljejo bolj resno. Po štiridesetem se končno lahko začnete starati in nihče vam ne bo pod nos metal prvih sivih las, drobnih gub, pleše ali nepopolnega telesa. Po petdesetem lahko marsikatero delo prepustite mlajšim, češ, da se “morate že malo popaziti”, hkrati pa ste že polni življenjskih modrosti, izkušenj in znanj. Po šestdesetem se začnejo že razne ugodnosti za seniorje in če ste še kolikor toliko dobro ohranjeni, vam okolica namenja nešteto komplimentov o vaši vitalnosti. Po sedemdesetem se vam pa lahko “fućka” že za vse – čas, da sleherni trenutek namenjate samo in zgolj sebi.

Verjetno ste že dobili občutek kako gre ta reč. Kljub temu, da ste v letih, ko se to več ne spodobi, si čim večkrat privoščite kakšno norčijo. Dajte si duška. Dokler s svojimi dejanji ne ogrožate sebe ali okolice, je vse OK! Nasmejte se sami sebi in drugim. Nasmejte tudi ljudi okrog sebe. Nasmejte se težavam, ki to niso. In nasmejte se izzivom tega življenja – tako ali tako na koncu vsi umremo, nima smisla, da bi teh nekaj desetletij, ki so nam namenjena, preživeli čemerni. Predvsem pa vam za bolj srečno življenje polagam na srce eno: koga briga, kaj bodo rekli drugi ljudje!

Advertisements

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s